Donald Trump je zagrozil z razglasitvijo nacionalnih izrednih razmer in federalizacijo Washingtona, D.C., če mestna uprava ne bo sodelovala s službo za priseljevanje in carino (ICE) pri odstranjevanju nedokumentiranih migrantov. Županja Muriel Bowser je namreč napovedala, da policija ne bo sodelovala z ICE.

Po večkratnih opozorilih o prisotnosti dronov nad letališči in drugo kritično infrastrukturo na Danskem, je danska policija okrepila nadzor na območju meje z Nemčijo. Premierka Mette Frederiksen je omenila možnost 'hibridne vojne' in namignila na vpletenost Rusije. Preiskave potekajo v različnih smereh, pri čemer policija preverja tudi morebitno povezavo z ruskimi vojaškimi ladjami.

Vodja laburistov Keir Starmer se sooča z novimi vprašanji glede elektronske pošte med lordom Mandelsonom in Jeffreyjem Epsteinom. Konservativni poslanec Alex Burghart zahteva popolno transparentnost glede Mandelsonove izbire za ameriškega ambasadorja in njegovih povezav z Epsteinom ter poziva k objavi vseh relevantnih dokumentov. Hkrati laburistični poslanec Richard Burgon Starmerju daje osem mesecev časa, da reši svoj položaj, saj dvomi o njegovi sposobnosti izboljšanja rezultatov stranke.

Jos Leijdekkers, nizozemski narkokriminalec, znan tudi kot 'Bolle Jos', naj bi postal oče otroka, ki ga ima z Agnes Bio, hčerko predsednika Sierra Leone. Novico je preko družbenih medijev razkril opozicijski voditelj Mohamed Mansaray. Mati naj bi rodila v New Yorku. Leijdekkers se že nekaj časa skriva, domnevno pa ga ščiti vlada Sierra Leone.

V Beranama v Črni gori so aretirali Miloša Šćekića na podlagi nacionalne in mednarodne tiralice. Šćekića je iskalo Odjeljenje bezbjednosti Berane zaradi služenja triletne in šestmesečne zaporne kazni, na katero je bil pravnomočno obsojen zaradi proizvodnje, posedovanja in prodaje drog. Mednarodna preverba je pokazala, da ga išče tudi Republika Slovenija zaradi tihotapljenja prepovedanih drog.

V Salzburgu so aretirali 53-letnega romunskega državljana na podlagi evropskega pripornega naloga. Moški je osumljen, da je v Romuniji hudo poškodoval svojo 51-letno ženo, ki je kasneje umrla v bolnišnici. Po dejanju je pobegnil, aretirali pa so ga v salzburškem okrožju Schallmoos.

Dva 17-letna nizozemska fanta sta bila aretirana v ponedeljek zaradi suma vohunjenja za Rusijo. Domnevno sta z "wi-fi snifferji" poskušala presneti podatke v Haagu. Policija primer obravnava kot edinstven.

V Kolumbiji so po več kot treh dneh iz konfliktnega območja z gverilskim gibanjem izpustili 33 vojakov. Vojake so ugrabile skupnosti v vasi v departmaju Guaviare med operacijo proti disidentom Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (FARC). Kolumbijsko obrambno ministrstvo je pozvalo k takojšnji izpustitvi vojakov.

Španske oblasti so v sodelovanju s kanadsko policijo aretirale Juana Pabla Serrana, ki je veljal za enega najbolj iskanih ubežnikov v provinci Quebec. Serrano je osumljen vpletenosti v obsežno krajo podatkov in večmilijonsko prevaro, ki je leta 2019 prizadela finančno skupino Desjardins. Po navedbah quebeške provincialne policije (Sûreté du Québec) so osumljenca pridržali 6. novembra 2025, trenutno pa ostaja v španskem priporu, kjer čaka na nadaljnje postopke. Preiskava primera se je začela že pred leti, ko je prišlo do vdora v zasebnost skoraj desetih milijonov strank omenjene finančne institucije. Serrano je bil na begu od junija 2024, ko je bil za njim izdan kanadski nalog za aretacijo. Kanadske oblasti so poudarile, da aretacija predstavlja pomemben korak v dolgotrajnem pravnem postopku glede ene največjih kraj podatkov v zgodovini države, ki je povzročila znatno finančno in materialno škodo.

Združene države Amerike so napovedale, da pri Združenih narodih iščejo odobritev za novo »Silo za zatiranje tolp«, ki naj bi pomagala pri spopadanju z naraščajočim nasiljem v Haitiju. Oborožene skupine širijo svoje brutalne aktivnosti iz glavnega mesta na podeželje. Vlada ZDA želi s to silo obvladati nasilje in stabilizirati državo.

Christian Brueckner, glavni osumljenec v izginotju Madeleine McCann, je zavrnil intervju z londonsko Metropolitansko policijo. Brueckner naj bi bil kmalu izpuščen iz nemškega zapora zaradi drugega kaznivega dejanja. Nemški tožilci so ga že prej označili za glavnega osumljenca v primeru McCann.

Zvezni sodnik v New Yorku je zavrnil zahtevo Savdske Arabije za zavrnitev tožbe, v kateri jo družine žrtev terorističnih napadov 11. septembra obtožujejo podpore ugrabiteljem. Sodnik George B. Daniels je poudaril, da se odločitev nanaša na jurisdikcijo in ne na utemeljenost obtožb. Tožba trdi, da je savdska vlada pomagala nekaterim ugrabiteljem, da so se ustalili v Kaliforniji, kar savdska vlada odločno zanika.

Število smrtnih žrtev spopadov med zaporniki v zaporu v Esmeraldas v Ekvadorju se je povečalo na najmanj 17. Nekatere žrtve so bile razkosane. Od leta 2021 je v oboroženih spopadih v ekvadorskih zaporih umrlo že 600 zapornikov.

Režiser Woody Allen je dejal, da je bil Jeffrey Epstein »izjemno prijazen« na večerjah, na katerega je bil povabljen. Allena so leta 2010 povabili na večerjo v Epsteinovem domu, kjer je srečal tudi princa Andrewa. Allen je dodal, da Epsteina pred tem ni poznal.

Selektor Pakistana Mike Hesson je izrazil razočaranje, ker se po tekmi Azijskega pokala med Indijo in Pakistanom igralci niso rokovali. Hesson je poudaril, da so bili nad odločitvijo Indije razočarani.

Kljub pozivom k odpovedi, so propalestinski protesti potekali v različnih mestih. V Glasgowu so protestirali proti izraelski zaustavitvi flotilje Global Sumud, v Sydneyju pa je bil načrtovan protest ob obletnici vojne v Gazi. V Haagu so aretirali več kot 200 ljudi med protestom na glavni železniški postaji. Britanska notranja ministrica Shabana Mahmood je izrazila razočaranje, da so protesti potekali po napadu v Manchestru, in pozvala k odpovedi protesta Palestine Action v Londonu.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

V Washingtonu sta bila dva gasilca, ki sta se borila z največjim gozdnim požarom v državi, aretirana s strani imigracijskih uradnikov. Incident se je zgodil, ko sta gasilca čakala na prihod nadrejenega, medtem ko sta sekala drva. Uradniki za priseljevanje so uporabili podatke Ministrstva za licenciranje države Washington, kljub zakonu iz leta 2019, ki to prepoveduje.

Izraelska mornarica je prestregla flotiljo s humanitarno pomočjo za Gazo in aretirala okoli 500 aktivistov, med njimi tudi Greto Thunberg. Dogodek je sprožil proteste po vsem svetu, vključno s protesti v Kolumbiji zaradi aretacije dveh kolumbijskih aktivistov. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ponovila kritike na račun prestrežene flotilje, saj je bilo pridržanih 40 Italijanov.

V Združenih državah Amerike je bil Charlie Kirk, konservativni aktivist in podpornik Donalda Trumpa, ubit s strelom v vrat. Osumljenec, Tyler Robinson, naj bi bil motiviran s protitrumpizmom. FBI preiskuje morebitne povezave osumljenca z različnimi spletnimi forumi. V Italiji pa je bila Elly Schlein, voditeljica italijanske Demokratske stranke, izžvižgana na festivalu Fatto Quotidiano zaradi njenih stališč glede Ukrajine.

Grčija naj bi v tem tednu izročila nekdanjega moldavskega politika in oligarha Vladimirja Plahotniuca Moldaviji, kjer se bo soočil z obtožbami v zvezi z domnevno krajo milijarde dolarjev iz moldavskega bančnega sistema leta 2014. Izročitev naj bi se zgodila le nekaj dni pred volitvami v Moldaviji. Plahotniuc je glavni osumljenec v 'kraji stoletja', ko je izginila ogromna vsota denarja, ki je takrat predstavljala 12 % moldavskega BDP.

Venezuelanske oblasti so v delti reke Orinoko aretirale dvanajst oseb. Minister za notranje zadeve, Diosdado Cabello, je sporočil, da je med aretiranimi osem državljanov Kolumbije, dva Trinidadčana in dva Venezuelca. Podrobnosti o razlogih za aretacijo niso bile razkrite.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kaznivega dejanja združevanja v hudodelsko združbo v povezavi z domnevnim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani Moamarja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora.

V Edinburghu se pričakuje, da bodo aktivisti kljub prepovedi skupine Palestine Action protestirali v obrambo pravice do protesta. To se dogaja, medtem ko je bilo v Združenem kraljestvu 64 ljudi obtoženih podpore tej skupini po protestih v Londonu prejšnji mesec.

Kljub priznanju učinkovitosti pri zmanjševanju kriminala, Trumpovo posredovanje še naprej povzroča razprave o širitvi tovrstnih ukrepov v druga mesta. Ankete kažejo, da večina Američanov podpira Trumpov pristop k obravnavanju kriminala. Trump je napovedal, da namerava v Washingtonu ponovno uvesti smrtno kazen.

Ob obletnici napada 7. oktobra so potekali propalestinski protesti, ki jih je Keir Starmer označil za "nebritanske". Škotski rektor univerze je opozoril protestnike, naj ne opravičujejo nasilja nad nedolžnimi. V Združenem kraljestvu so potekali shodi v podporo Palestini, medtem ko so v Evropi, vključno z Amsterdamom, potekali protesti proti izraelski politiki v Gazi. Premierka Viktorije in njen kolega iz Novega Južnega Walesa sta bila kritična do protestnikov ob 7. oktobru. Na Sheffield University so potekali propalestinski protesti.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so obsodili zaradi kriminalne zarote v zvezi s prizadevanji njegovih pomočnikov, da bi pridobili sredstva za njegovo predsedniško kampanjo leta 2007 iz Libije v času vladavine Moamerja Gadafija. Obsojen je bil na pet let zapora.

Norveška policija je zasegla dron, ki ga je upravljal tuj državljan, v bližini letališča v Oslu. Policija je zasegla dron in zaslišala tujega državljana, starega okoli 50 let. Incident se je zgodil v času, ko se v Skandinaviji povečuje število podobnih dogodkov. Policija ni razkrila narodnosti tujca.

Nemški preiskovalci so identificirali vse člane skupine, ki je domnevno odgovorna za eksplozije na plinovodih Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju. Preiskava je razkrila imena sedmih osumljencev, za katere so bili izdani nalogi za aretacijo. Poleg tega so preiskovalci odkrili "jasne povezave" med posadko jahte Andromeda, ki je bila morda uporabljena pri sabotaži, in ukrajinskimi oboroženimi silami ali obveščevalnimi službami.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Po podatkih obveščevalnih služb naj bi v Bihar prek Nepala vdrli trije teroristi iz Pakistana. Poleg teroristične skupine Jaish-e-Mohammed je v poročilih omenjena tudi skupina Lashkar-e-Taiba (LeT). Zaradi tega je bila v celotnem Biharju razglašena visoka stopnja pripravljenosti pred državnozborskimi volitvami.

Po pretepu med senatorjema Fernándezom Noroño in Alejandrom Morenom so se pojavile nove informacije. Tožilstvo je na senatu sprejelo ovadbo Noroñe proti Morenu. Moreno je Noroño obtožil, da z obtožbami o njegovi hiši želi preusmeriti pozornost od svojega doma vrednega 12 milijonov pesosov. V pretepu je bil poškodovan tudi sodelavec Fernándeza Noroñe, Emiliano González.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ZDA obtožil "dejanja tiranije" zaradi nedavnih vojaških napadov v vodah blizu Venezuele na plovila, za katera se domneva, da se uporabljajo za trgovino z drogami. Petro je izjavo podal v pogovoru za BBC v New Yorku, kjer se je udeležil Generalne skupščine ZN. Ob tem je še dejal, da je "vojna proti drogam" popoln neuspeh.

Slovenija je prepovedala vstop izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju, kot prva država EU, pri čemer se je sklicevala na nalog za aretacijo, ki ga je izdal Mednarodni kazenski sodišče (ICC), s čimer je poudarila svojo zavezanost mednarodnemu pravu.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora zaradi kriminalne zarote v primeru domnevnega financiranja njegove kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Sodišče je odločilo, da bo moral Sarkozy v zapor, kljub napovedani pritožbi na obsodbo. Obsojen je bil zaradi sodelovanja v zaroti za financiranje svoje politične kampanje z libijskimi sredstvi v zameno za diplomatske usluge. Čeprav je bil oproščen drugih obtožb, ga je sodišče spoznalo za delno krivega v sojenju v zvezi z domnevnimi sredstvi kampanje iz Libije.

Ameriška vojska je objavila fotografije svojega nedavnega razporejanja sil v bližini Venezuele. Administracija predsednika Trumpa je v vode blizu Venezuele in Karibov poslala več kot štiri tisoč vojakov, vključno z okoli dva tisoč marinci, letala, ladje in raketne sisteme. Cilj te poteze je boj proti narkokartelom v regiji.

Donna Nelson, 59-letna babica iz Pertha v Zahodni Avstraliji, bo morala prestajati šestletno zaporno kazen na Japonskem zaradi prevoza drog, potem ko je sodišče zavrnilo njeno pritožbo. Nelsonova je bila obsojena zaradi tihotapljenja drog, pri čemer je trdila, da je bila žrtev prevare in ni vedela za droge v svoji prtljagi.

Izraelski Arabec, Amin Hassan Abd al-Qader Azam, je bil obtožen načrtovanja ugrabitve vojaka izraelskih obrambnih sil (IDF). 22-letni prebivalec Tayibeja naj bi načrtoval ugrabitev vojaka, da bi izsilil Izrael, da konča vojno proti Hamasu v Gazi. Azam je izvedel obsežne priprave, vključno z usposabljanjem in poskusom rekrutiranja partnerjev za izvedbo načrta.

Predsednika Javierja Mileija so med obiskom v provinci Buenos Aires, ki je oporišče peronistične opozicije, napadli s kamenjem in steklenicami. Zaradi incidenta so ga varnostne službe hitro evakuirale.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je vložila obtožnico proti moškemu, ki jo je poskušal poljubiti in prijeti med javnim nastopom v Mexico Cityju. Sheinbaumova je pojasnila razloge za pregon osumljenca.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja spoznalo za krivega kriminalnega združevanja v povezavi z nezakonitim financiranjem kampanje s strani pokojnega libijskega voditelja Gadafija. Obsodili so ga na pet let zapora, a je bil oproščen drugih obtožb, vključno s pasivno korupcijo in nezakonitim financiranjem kampanje. Bil je spoznan za krivega prejema milijonov evrov od Gadafija za financiranje kampanje.

Oskarjevski palestinski režiser Basel Adra je izjavil, da so izraelski vojaki izvedli racijo na njegovem domu na Zahodnem bregu. Adra, ki je sorežiral oskarjevski dokumentarni film "No Other Land", ki govori o Palestincih na območju Masafer Yatta, ki se upirajo izraelskim vojaškim poskusom uničenja njihovih vasi, je dejal, da je racija del pritiska, ki se izvaja nanj, odkar je film prejel nagrado Oscar.

Pariško sodišče je Nicolasa Sarkozyja obsodilo na pet let zapora, ker je bil spoznan za krivega združevanja v hudodelsko združbo v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 s strani libijskega režima Moamerja Gadafija. Tožilstvo je zahtevalo sedem let zaporne kazni.

Policisti so v sodelovanju z mednarodnimi organi v Bolgariji in na Hrvaškem prijeli dva moška, stara 46 in 48 let, ki sta osumljena sodelovanja pri oboroženem ropu luksuzne zlatarne na grškem polotoku Halkidika. Rop, ki se je zgodil 2. septembra v prestižnem hotelskem kompleksu, naj bi izvedla zloglasna kriminalna skupina Rožnati panterji. Storilci so iz prodajalne odtujili luksuzne ročne ure in nakit, katerih skupna vrednost je ocenjena na približno 580.000 evrov. Preiskovalci so ugotovili, da so pri dejanju sodelovale štiri osebe, ki so v prostor vstopile zamaskirane in po izvršitvi kaznivega dejanja pobegnile z vozilom. Grški organi pregona so na podlagi zbranih dokazov in forenzičnih analiz identificirali osumljenca ter zanju izdali evropska naloga za prijetje. Aretaciji sta rezultat tesnega sodelovanja med pododdelkom za boj proti organiziranemu kriminalu severne Grčije in policijskimi upravami sosednjih držav. Osumljenca sta trenutno v postopku izročitve Grčiji, kjer se bosta spopadla z obtožbami o vodenju in sodelovanju v hudodelski združbi ter storitvi velike tatvine. Policija še vedno išče preostale člane skupine, ki so sodelovali pri načrtovanju in izvedbi ropa.

V Srbiji je tožilstvo obtožilo 16 oseb zaradi suma, da so oškodovali Republiški geodetski zavod za skoraj 100 milijonov dinarjev. V Črni gori se nadaljujejo politična trenja, kabinet predsednika opozarja na polarizacijo in pomanjkanje reform. Poleg tega so v Črni gori sprožili kazenske ovadbe zaradi nepooblaščenega izkopavanja rečnega nanosa. Mnogi prebivalci poročajo o prometnih težavah, vključno z blokado cest zaradi nezadovoljstva z gradnjo cest in katastrofalnim stanjem nekaterih cest.

V streljanju v katoliški šoli v Združenih državah Amerike sta umrla dva otroka, stara osem in deset let. Poleg tega je bilo ranjenih najmanj 17 ljudi. Motiv za napad še ni znan. Mediji poročajo, da je imel strelec na orožju napis 'Nukajte Indijo'. Melania Trump je pozvala k preventivnim ukrepom po tragediji. Strelec je po napadu storil samomor.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja so spoznali za krivega hudodelske združbe v zvezi z nezakonitim financiranjem njegove kampanje leta 2007 s strani libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Obtožb o nezakonitem financiranju volilne kampanje pa je bil oproščen.

Število smrtnih žrtev ruskega napada z droni in raketami na Kijev je naraslo na 14, med njimi so trije otroci. V Iran se vračajo inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). V Grčiji je podsekretar za zdravje Marios Themistokleous komentiral smrt 79-letnice na otoku Egina, ki je umrla zaradi pomanjkanja reševalnega vozila, in priznal, da je prišlo do napake.

Novi članki poročajo, da je bil nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy obsojen na pet let zapora. Nemški mediji poročajo, da bo Sarkozy moral v zapor že v roku enega meseca. Italijanski mediji so objavili fotografije Sarkozyja z ženo Carlo Bruni iz leta 2011.

Francoska mornarica je v operaciji v Gvinejskem zalivu zasegla skoraj 10 ton kokaina ob obali zahodne Afrike. Francoske sile so bile nameščene v regiji v sklopu misije "Corymbe", katere cilj je boj proti piratstvu in trgovini z drogami. Konec avgusta so že zasegli približno šest ton kokaina.